Tokratni zapis je posvečen mojemu delu, da ne bom dajala vtisa kot, da samo potujemo, jemo in žuriramo, ker dejansko večino časa delamo.
Za mano je skora sedem delovnih tednov v Scanii, na oddelku za svetlobne komponente. Običajen delovni dan se zame začne okrog 7.45, ko prispem v pisarno in prižgem računalnik. Vsak dan, z izjemo petkov, se cela skupina ob 8.45 dobi pred tablo na kateri planiramo dnevne aktivnosti. Vsak pove, kaj ima v planu za tekoči dan ali teden in se v primeru težav lahko posvetuje z ostalimi ali pa dogovori za sestanek. Ob petkih se skupinsko srečanje začne ob 8.15 s sestankom na katerem pregledamo napredek tekočih projektov skupine, prijavimo tehnične težave in poškodbe (na srečo je ta tabela zaenkrat prazna), ter predlagamo nove projekte skupine. Nato sledi malo daljše srečanje pred našo tablo, kjer vsak poroča o svojem preteklem tednu, odstrani listke z aktivnostmi, ki so bile opravljene in premesti neopravljene v enega izmed prihajajočih tednov.
Tekom dneva nato sledijo včasih sestanki, včasih pa sedimo vsak za svojim računalnikom. Na srečo je moj običajen delavnik mešanica dela za računalnikom, sestankovanja in dela v laboratorju. Trenutno delam na dveh svojih projektih in še dveh, pri katerih so me povabili k sodelovanju in se nekako povezujeta z mojimi nalogami v Scanii. V detajle žal ne smem iti, čeprav dvomim, da bi kdo šel prevajati moj blog. Ampak v današnjem svetu, ko ti veliko ljudi želi škodovati, bom rajši previdna.
Kot sem, če se ne motim, že omenila v enem izmed zapisov, se v glavnem ukvarjam s sprednjimi lučmi. Scania trenutno izdeluje tovornjake serije NGS (New Generation Scania). Kar se luči tiče, pridejo tovornjaki v treh izvedbah : H7, H4 in Xenon. Imenovanje so preprosto po tipu žarnic oz. svetlobnega vira, ki ga uporabljajo. H7 in H4 sta halogenski žarnici, Xenon pa ne potrebuje posebne razlage. (Slike so dostopne na internetu.)
H7 uporabljajo dve halogenski žarnici in imajo dva reflektorja.
H4 imajo samo eno žarnico z dvema filamentoma, enega za kratke luči in drugega za dolge, optika pa je narejena na lečah. Kot zanimivost, te luči so enake že od leta 95, zato tudi izgledajo nekoliko zastarelo.
Xenon luči imajo ksenonski izvor za kratke luči in halogensko žarnico za dolge.
H7 in Xnenon imajo dodane dnevne LED luči (DRL).
Trenutno poteka razvoj luči za novo generacijo tovornjakov, vendar to ni moje trenutno delo.
Ena izmed mojih nalog je razvoj testne metode za Scaniino specifikacijo zahtev, katerim morajo luči zadostiti z namenom ali zagotavljanja varnosti ali delovanja v predvideni življenski dobi. Namen je preko serije testov in meritev razviti uporabno metodo in določiti cilj, ki bo definiral kaj naj luči prestanjo, da so sprejemljive za trg. Trenutno sem v fazi opazovanja temperaturnih sprememb s termokamero, v nadaljejevanju pa sledijo še meritve s termopari. Vse meritve izhajajo iz evropskih regulativ iz področeja osvetljevanja R45 (http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29regs41-60.html) in R112 (http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29regs101-120.html).
Druga naloga je primerjava luči s konkurenčnimi. V sklopu le te je potrebno izvesti meritve za določitev dosega kratkih in dolgih luči, ter jakosti osvetlitve. Kot rezultat se dobi grafe na sliki in ti prikazujejo ti. ‘light pattern’, svetlobni vzorec na cestišču.
(To so dejanski svetlobni vzorci za Scaniine luči na tržišču.)
Meritve se izvajajo v svetlobnem laboratoriju dolžine 25m, v čisti temi s pomočjo goniofotometra.
Poleg tega luči vrednotim glede na določene lastnosti in različne izvedbe ter organiziram tesne vožnje o katerih sem nekaj že pisala. Pri testni vožnji gre predvsem zato, da se objektivno ovrednoti lastnosti v realni situaciji. Za vrednotenje se uporablja poseben obrazec, katerega razvoj je ena izmed mojih nalog. Trenutno uporabljamo klasične liste papirja in nato fizično prepisujem podatke in komentarje v excel, moja želja pa je, da bi glede na vso obstoječo tehnologijo, zadevo malce modernizirala. Ker pa varnostne zahteve ne dopuščajo uporabe raznih Google obrazcev in podobno, bom poskušala najti drugačno rešitev (upam na aplikacijo znotraj Scainiinih strežnikov). In to je ena izmed dodatnih nalog, ki jih imam.
Kot zadnje pa trenutno sodelujem v skupini, ki se ukvarja z iskanjem izvornega razloga odpovedi določenih delov (RCA – root cause anlysis). V ta namen sem morala izvesti vrsto testov in meritev, danes pa smo začeli z možgansko nevihto (brain storming) J na to temo in iskali razloge za odpoved. Po protokolu RCA smo nato za vsak možen razlog iskali odgovore na vprašanje zakaj (5why). Žal nam manjka mnogo podatkov in tako smo po 4 urni seji prišli do ugotovitve, da za vsako možno idejo potrebujemo dodatno aktivnost – poizvedovanje in raziskovanje. Razdelili smo si naloge in bomo še naprej izvajali različne teste.
Ravno to sodelovanje pa je nekoliko spremenilo moje mnenje o delu na Švedskem. Do sedaj je vse izgledalo bolj, kot da vsak dela sam zase, za svojim računalnikom in včasih se med seboj posvetujejo. Tokrat pa smo prišli do pravega timskega dela in kar uspešno napredovali v teh nekaj urah. In upam, da v kratkem najdemo glavni vzrok za problem.
Toliko o delu zaenkrat, kaj več pa še kdaj 🙂
Kako preživeti zimo na severu 